-Razstave niso povsem zadovoljiva oblika sprejemanja likovnega dela. Časa je premalo. Dobra likovna dela so zapletene prostorske strukture, ki jih ne moremo kar tako prebrati. Na razstavi lahko samo zaslutimo kaj je kvalitetno za nas. Likovno delo je treba imeti ali doma ali na javnem mestu in ga opazovati po malem v zaporednih časovnih obdobjih . Tako počasi prehaja v nas prostorska struktura, (dobesedno se kemijsko oblikuje v našem spominu) in ta je potem osnova za mišljenje. Avtor vnese v delo način opazovanja, ki ga je gradil leta in leta, zato se tudi ta zgoščenost razvija v gledalcu počasi. Oceniti moramo, ali je to za nas dovolj kompleksno in zanimivo za nadaljne odkrivanje. Hitre dokončne sodbe so večinoma intelektualni kič. Potrpežljivost se izplača, kajti kar na koncu dobimo, je takorekoč nov del možganov s katerim sveže opazujemo. Kar je gledalcu intuitivno všeč, je šele osnova za dober začetek.

-prihaja nova renesansa v umetnosti.

-krasno. Kako pa bo zgledala ta nova umetnost?

-enako kot vsa umetnost do zdaj , samo do istega videza se bo prišlo po drugi poti.

-to je prevara!

-ne, to je šokantno spoznanje.

-v motivaciji je zaobjet podzavestni premislek. Nobena racionalizacija ni potrebna. Ta pride sama pozneje iz kvantitete. Razum uporabljaš v ustvarjalnem procesu samo v službi motivacije.

Umetnost nas uči nove reakcije na isti dražljaj.
Zato je tako težko govoriti o njej.

-Kip je shema, ki ustvari lepoto motiva. Umetnik jo ustvari z razmerji med sestavinami. Realizem briše odnose med njimi, zato je tako problematičen kot težnja v umetnosti. Edina prava pot je stilizacija.
-Značilnost jezika je, da z nečim radikalno različnim od fenomena izraziš ta fenomen

Arrow
Arrow
1
2
3
4
5
Slider