-Razstave niso povsem zadovoljiva oblika sprejemanja likovnega dela. Časa je premalo. Dobra likovna dela so zapletene prostorske strukture, ki jih ne moremo kar tako prebrati. Na razstavi lahko samo zaslutimo kaj je kvalitetno za nas. Likovno delo je treba imeti ali doma ali na javnem mestu in ga opazovati po malem v zaporednih časovnih obdobjih . Tako počasi prehaja v nas kultura opazovanja, ki je bila potrebna za nastanek dela. Avtor namreč komponira skladno z načinom opazovanja, ki ga je gradil leta in leta, zato se tudi ta zgoščenost razvija v gledalcu počasi. Oceniti moramo po občutku, ali je delo za nas dovolj kompleksno in zanimivo za nadaljne odkrivanje.

-V motivaciji je zaobjet podzavestni premislek. Nobena racionalizacija ni potrebna. Ta pride sama pozneje iz kvantitete. Razum uporabljaš v ustvarjalnem procesu samo v službi motivacije.
-Razpravljati o upravičenosti umetnosti je kot z otrokom razpravljati o upravičenosti igre. Učinek te razprave je jasen.
-Likovno delo kot umetnost ima poudarjene ritmične dimenzije. Njihova percepcija je vezana trenutno telesno/mentalno stanje gledalca. Zato iste stvari gledamo vedno na nekoliko drugačen način.

Umetnost nas uči nove reakcije na isti dražljaj.
Zato je tako težko govoriti o njej.
-Umetnik doseže živost relacijsko.
-Figuralika šele s stilizacijo dobi smisel.
-Stilizacija ni poenostavljanje. Prej obratno.
-Zakaj vsebina v likovni umetnosti? Zato da sila življenja formira misel. Vsebina ima moč oblikovanja, če ji to dopustiš.
-pri dobrih umetnikih je vse materialno prežeto s psihologijo.
-Umetniškega dela se ne da kupiti, ker ga mora gledalec šele ustvariti v svoji zavesti. Kar se kupi, je na poseben način pripravljen objekt, ki omogoča ustvarjanje umetnine.

-Kip je shema, ki ustvari lepoto motiva. Umetnik jo ustvari z razmerji med sestavinami. Realizem briše odnose med njimi, zato je tako problematičen kot težnja v umetnosti. Edina prava pot je stilizacija.
-Značilnost jezika je, da z nečim radikalno različnim od fenomena izraziš ta fenomen

-Umetniškega dela se ne da kupiti, ker ga mora gledalec šele ustvariti v svoji zavesti. Kar se kupi je na poseben način pripravljen predmet, ki omogoča ustvarjenje umetnine v gledalcu.

-Ljudje s premalo zavedajo, da je kupovanje umetnin kupovanje znanja, ki bo počasi pronicalo v njihovo zavest.

-Vizualna izkušnja je način samozavedanja
-Borba proti tabujem; detajl je važen
-stilizacija omogoča, da ne kompliciraš

-jasna členjenost znotraj kiparskega jezika ustvarja povezljivost znotraj oblike.
-večina umetnikov ve, da so razmerja ključna. Redko kdo od sodobnih figuralikov pa si upa narediti figuro brez popačitev, čudaških sobesedil, vsiljene izraznosti. Kot da figura ni dovolj in jo je treba umetničiti.
-umetnik-mojster ves čas vzpostavlja razmerje med abstraktno vrednostjo in pomenom (opisno vsebino). To dela tako spretno, da na koncu gledalec ne ve ali je nastala forma zaradi vsebine ali vsebina zaradi forme.
-šele zdaj, ko se je tehnologija dovolj razvila in popreprostila, prihajajo zlati časi interaktivne umetnosti.
-likovna umetnost je kultura prevajanja opazovanja v likovno formo
-moji gledalci imajo licenco, da me ocenjujejo po zgoraj omenjeni tendenci.

Arrow
Arrow
1
2
3
4
5
Slider